Tok nekje je blo v Zagrebu, kjer sva se vkrcala, in nato v Frankfurtu, kjer sva prestopala. Z vsemi dolgimi cunjami, kar jih mam sabo na meni, je nekak slo, ceprav brez bunde se zmerom ni prijetno. San francisco je ze toplejsi (vsaj letalisce :))) in naokol so ze setal nekateri potniki v kratkih - verjetno ravno prihajajo iz tam, kamor se midva odpravljava.
And then... Aloha Hawaii. Preden izdam, kako je, naj se ustavim pri besedici Aloha. Vsi jo poznamo in vsi mislimo, da vemo kaj pomeni, vendar aloha je mnogo mnogo vec. Seveda je tudi pozdrav, ampak pomeni zacetek in konec, zivjo in adijo, predvsem, predvsem pa pomeni ljubezen. In Havajci velikokrat pravijo: "Live Aloha!", kar pomeni: Zivi ljubezen, zivi nenasilje in prijaznost, zivi v harmoniji z vsem kar je.
Ko sva stopila iz letalisca je bila ura pol polnoci, pozdravila naju je tema, dez in vroc zrak. Nekje 25 stopinj. Juhu. Pobral naju je kolega couchsurfer Dustin, ki pa naju na zalost ni mogel gostiti. Tko da sva prvo noc prezivela v hostlu. Naslednji dan pa ze kuj zjutri na internet, pogledat kam morva in narocit taksi :))) Kot ta pravi turisti. Bil je drag, ampak se je splacal, zamujala sva ze namrec, v Honolulu Church of Light. Cerkev katere glavni namen je zdravljenje. Ze nekaj let nazaj sem kar dosti njihovih stvari poslusu prek neta (www.kirael.com), Kahu Fred ki jo vodi tudi kanalizira, in takrat sem reku, da ko bom enkrat na Havajih, grem pa tja. In tko je nanesl, da sva sla tja direkt na prvi dan, ker majo pac Service ob nedeljah. In ne bi si mogu zelet boljsega zacetka. Energija je bla mocna in vedu sem, zakaj sem tam. Ko je nastopu cas za zdravljenje sem vstal in se usedu na stol. To zgleda tko, da majo ene par stolov in da se tisti, ki cutijo, da rabijo zdravljenje usedejo tja. Ostali pa pristopijo in dovolijo, da se zdravljenje zgodi skozi njih. Ze ko sem se usedu na stol, se je zacel dogajat. Pol se mi je pa zdel, kot da me je intezivna energija objela z vseh strani, ful sem joku in spuscu in vmes sem vidu sliko hribov, zelenih in pod njimi bela pescena plaza - vem da je to tu nekje na Havajih, mogoce jo najdem, na plazi pa otrok, polinezijski otrok, ki me gleda z velikimi temnimi ocmi. Bil je del mene. To je zdravljenje poglobilo in sem sam se bolj joku. Po tem sem se pocutu novga, in ko smo prisli ven je vse disalo. Zrak, zemlja, ljudje,... vsi so me objemal.
Spoznala sva Rytwina in Angel. Neverjetna cloveka. Vprasala sva jih za prevoz, pa je iz tega nastalo prelepo prijateljstvo. Sli smo se v eno cerkev, Unitiy Church of Hawaii. Kok drugac. Ful dobr in lepo. Smeh in petje. K bi vsaj meli kej tazga pri nas. Tam sva bla z Lucko newcomerja in sva dobila zastonj zajtrk in spet so naju vsi objemali in ... Aloha je dobivala nove razseznosti. Ne znam opisat. Obcutek, ki te polni od povsod. In iz tle pride naslov: Zivim v univerzumu oblija. Ta stavek je z mano in je postal del moje resnice. In dogajajo se neverjente stvari. Ljudje pridejo in pomagajo, dajejo hrano in stvari, vsi so prijazni in vsi te majo radi. Sej vem, da se slis kot da nakladam, ampak tko je :)))) Tu jst ne morem verjet.
Rytwin nama je ponudil prenocisce, bli smo na plazi in se odpravili se v tretji tempelj v enem dnevu. Moj rekord :)))) To so bli Hare Krisna, zastonj kosilo, pa to :))) Zakon hrana.
Kasen dan za zacetek, a? :))) Se bi loh pisu, pa je prevec. Naslednji da sva sla z Lucko v prekrasen zaliv sredi gora, bela plaza in valovi.
No ti so me naucili svoje lekcije, mal sem si zvil glezenj, tko da mam zdej ze par dni oteklga, pa mal tezje hodim. Zvecer sva se zgubila, ko sva iskala Rytwina, pa naju je pobrala zenska, h kateri sva hotla it, pa se nismo uspel zment. No ocitno je blo prov, da sva se zgubila, da naju je ona najdla. Prebiva namrec v hisici na drevesu in tko sva mela moznost jo videt in z njo mal poklepetat. Igra na kristalne posode in potuje povsod po svetu. Zakon zenska.
V torek zjutraj sva mela avion (ki sva ga skor zamudila) na Molokai, kjer sva zdej.
Ce preberes prvi post lahko vidis, da je Molokai otok zdravljenja. Po energiji je cisto drugacen, veliko pove majca tipa, ki sva ga spoznala tle, na keri pise v velikih crkah: LIVE SLOW. Molokai je otok, ki noce sprejet razvoja. Tu zivi osem tisoc ljudi in zavracajo vsakrsne ponudbe po mnozicnem turizmu. Tako so uspeli ustaviti ze mnoge korporacije, ki so tu hotele postavit hotele in naselja. Jeva bio hrano, poskusava havajsko sadje, banane in mangi so zakon. Drug okus, polnost... Tist model naju je naucu odpirat kokose, ki jih je vse polno. When in jungle use what you have. Tko, da ga zdej znam odpret s skalo in na eni zelezni palci od smeti ;))) sveza kokosova voda je neki najboljsga na svetu. Od ta mladih kokosov, ki ji pri nas ni mozno dobit. Ta stari majo pa dobr meso.
Spiva v sotoru v kampu, pogled mava fantasticen, kopanje je malo tezje, ker je nizka voda in je blizu koralni greben, ampak ni panike, se pa bolj namakava.
Jutri greva na drugo plazo, v drug kamp. Fotke nalozim, ko bom kje bolj opremljen, pa ne bo treba placevat za internet. Do takrat pa: Aloha. Zivim v univezumu obilja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar