petek, 30. januar 2009

Molokai, mi amor :))

Molokai je bil ena najlepsih izkusenj v mojem zivljenju. Ljudje tam so preprosto krasni, vsi so prijazni in navadis se njihovega nacina, ki bi mu preprosto reku odprtost. Ljudje preprosto zacnejo govorit, sprasevat, delit... Vseeno jim je iz kje si, preprosto hocejo vedet in hocjo delit. Na molokaiju vsi vejo vse o vseh, vendar ne na slovenski nacin, ko so ljudje zavistni in drzijo nazaj. Tu pac delis in si kar si in vsak stopa naprej po svoje in vsi zivijo aloho.


Obstajata dve teoriji: ali so vsi prijazni in kul in alternativci in svega al pa sam midva srecujeva take ljudi. Resnica je verjetno nekje vmes. Na Havajih je definitivno vec ljudi, ki zivijo alternativno in vadijo Aloha spirit, kot drugje. In midva s svojimi izibirami privlaciva tocno take, ki se poklapajo z nama.


In tu morm mal vec napisat o teh izbirah in verjamem, da lahka vsakemu doprinesejo v zivljenju, ce jih proba uporabit. Naslov prejsnje objave je bil zivim v univerzumu obilja. Tu sem prvic v zivljenjuzares sprejel to kot mojo temeljno resnico. Sicer se morm se vedno dostkrat spomnit tega, ampak.... Tok je vse drugac. Ker preporsto to je res. Vsi zivimo v univerzumu obilja. Just look around. In ko se enkrat naravnas na to resnico preprosto dovolis, da se stvari dogajajo. To ne pomeni, da se vsedes in cakas, da pridejo do tebe. Sledit mors svojim navdihom, se zmeri so pac moznosti, ki se ti porajajo v vsakem trenutku in ti pac izibiras med njimi. Bistveno je tvoj pocutje. Spomni se resnice in bodi v njej. IN se neki :))) Uporabi Molokai spirit. To pomeni bodi odprt, govori z ljudmi, deli, poslusaj in vprasaj. To nam je najtezje in ne vem zakaj. Vprasat nekoga ce lahko pomaga, ce lahko nekaj da.... Ampak vecinoma dela. Ljudje se magicno pojavijo od nekje, ti dajo informacijo, ponudijo pomoc. Z lucko dostikrat stojiva odprtih ust. In vse kar pride je: Hvala. Simple. But profound. Verjamem, da se da to pocet v vsakdanjem zivljenju. Sam da pol ni vec tok vsakdanje :)))


No, da povem najino zgodbo. Na Molokaiju so naju vrgl ven iz kampa. Prihaja nevihta in zapirajo vse kampe vsaj za 3 dni!!! Kva zdej? sva rekla. Zivim v univerzumu obilja. Mela sva tri telefonske stevilke. In poklicala sva na organsko farmo, ponudila najino pomoc in v zameno prosila za spanje. Tako sva spala v magicni hiski sredi dzungle, pomagala na Goodbye George Bush partiju in spoznala kopico neverjetnih ljudi.



Naslednji dan sva na poti v mesto ustopala se enega tazga modela, po nicknejmu Fudzi, Z Lucko sta ujela nek koneksn iz bogve kerga lajfa in iz tega sta ratala dva dneva na prelepi posesti. Fudzi gradi hiske, magicne hiske, uporablja razlicne materiale, ki jih tako reciklira. Naprimer zadnja je iz ladijskega poda in tanka za vodo, ki je vec kot 100 let star.


Njegova posest je bila nekoc del templja, ki so ga uporabljali kahune (havajski samani) in on zdej njihovo ucenje fura naprej. Njegova partnerka vodi jogo on pa preprosto zivi to energijo. Pelju naju je jadrat in mal snorklat ven na odprto. Ful dobr.



Pri njemu je par ljudi, lahko se dela tud wwoof tm (delo na organskih farmah, hrana in spanje zastonj v zameno za nekaj ur dnevno dela).


We had a great time :))) Abundant universe :)))

Lucka ga je zmasirala in eno noc sva prezivela v eni izmed hisk. Na zunaj zgleda rdeca koliba, v resnici pa je five star hotel, naj slike govorijo.






Nato sva kot ze nickolikokrat kar dobila prevoz na drugo stran otoka na lepsih plaz, dolga je par kilometrov. Tam sva ostala do odhoda na Maui.

petek, 16. januar 2009

Zivim v univerzumu obilja :)))

Zares se zacne pri minus petnajst :)))


Tok nekje je blo v Zagrebu, kjer sva se vkrcala, in nato v Frankfurtu, kjer sva prestopala. Z vsemi dolgimi cunjami, kar jih mam sabo na meni, je nekak slo, ceprav brez bunde se zmerom ni prijetno. San francisco je ze toplejsi (vsaj letalisce :))) in naokol so ze setal nekateri potniki v kratkih - verjetno ravno prihajajo iz tam, kamor se midva odpravljava.
And then... Aloha Hawaii. Preden izdam, kako je, naj se ustavim pri besedici Aloha. Vsi jo poznamo in vsi mislimo, da vemo kaj pomeni, vendar aloha je mnogo mnogo vec. Seveda je tudi pozdrav, ampak pomeni zacetek in konec, zivjo in adijo, predvsem, predvsem pa pomeni ljubezen. In Havajci velikokrat pravijo: "Live Aloha!", kar pomeni: Zivi ljubezen, zivi nenasilje in prijaznost, zivi v harmoniji z vsem kar je.
Ko sva stopila iz letalisca je bila ura pol polnoci, pozdravila naju je tema, dez in vroc zrak. Nekje 25 stopinj. Juhu. Pobral naju je kolega couchsurfer Dustin, ki pa naju na zalost ni mogel gostiti. Tko da sva prvo noc prezivela v hostlu. Naslednji dan pa ze kuj zjutri na internet, pogledat kam morva in narocit taksi :))) Kot ta pravi turisti. Bil je drag, ampak se je splacal, zamujala sva ze namrec, v Honolulu Church of Light. Cerkev katere glavni namen je zdravljenje. Ze nekaj let nazaj sem kar dosti njihovih stvari poslusu prek neta (www.kirael.com), Kahu Fred ki jo vodi tudi kanalizira, in takrat sem reku, da ko bom enkrat na Havajih, grem pa tja. In tko je nanesl, da sva sla tja direkt na prvi dan, ker majo pac Service ob nedeljah. In ne bi si mogu zelet boljsega zacetka. Energija je bla mocna in vedu sem, zakaj sem tam. Ko je nastopu cas za zdravljenje sem vstal in se usedu na stol. To zgleda tko, da majo ene par stolov in da se tisti, ki cutijo, da rabijo zdravljenje usedejo tja. Ostali pa pristopijo in dovolijo, da se zdravljenje zgodi skozi njih. Ze ko sem se usedu na stol, se je zacel dogajat. Pol se mi je pa zdel, kot da me je intezivna energija objela z vseh strani, ful sem joku in spuscu in vmes sem vidu sliko hribov, zelenih in pod njimi bela pescena plaza - vem da je to tu nekje na Havajih, mogoce jo najdem, na plazi pa otrok, polinezijski otrok, ki me gleda z velikimi temnimi ocmi. Bil je del mene. To je zdravljenje poglobilo in sem sam se bolj joku. Po tem sem se pocutu novga, in ko smo prisli ven je vse disalo. Zrak, zemlja, ljudje,... vsi so me objemal.


Spoznala sva Rytwina in Angel. Neverjetna cloveka. Vprasala sva jih za prevoz, pa je iz tega nastalo prelepo prijateljstvo. Sli smo se v eno cerkev, Unitiy Church of Hawaii. Kok drugac. Ful dobr in lepo. Smeh in petje. K bi vsaj meli kej tazga pri nas. Tam sva bla z Lucko newcomerja in sva dobila zastonj zajtrk in spet so naju vsi objemali in ... Aloha je dobivala nove razseznosti. Ne znam opisat. Obcutek, ki te polni od povsod. In iz tle pride naslov: Zivim v univerzumu oblija. Ta stavek je z mano in je postal del moje resnice. In dogajajo se neverjente stvari. Ljudje pridejo in pomagajo, dajejo hrano in stvari, vsi so prijazni in vsi te majo radi. Sej vem, da se slis kot da nakladam, ampak tko je :)))) Tu jst ne morem verjet.
Rytwin nama je ponudil prenocisce, bli smo na plazi in se odpravili se v tretji tempelj v enem dnevu. Moj rekord :)))) To so bli Hare Krisna, zastonj kosilo, pa to :))) Zakon hrana.
Kasen dan za zacetek, a? :))) Se bi loh pisu, pa je prevec. Naslednji da sva sla z Lucko v prekrasen zaliv sredi gora, bela plaza in valovi.




No ti so me naucili svoje lekcije, mal sem si zvil glezenj, tko da mam zdej ze par dni oteklga, pa mal tezje hodim. Zvecer sva se zgubila, ko sva iskala Rytwina, pa naju je pobrala zenska, h kateri sva hotla it, pa se nismo uspel zment. No ocitno je blo prov, da sva se zgubila, da naju je ona najdla. Prebiva namrec v hisici na drevesu in tko sva mela moznost jo videt in z njo mal poklepetat. Igra na kristalne posode in potuje povsod po svetu. Zakon zenska.
V torek zjutraj sva mela avion (ki sva ga skor zamudila) na Molokai, kjer sva zdej.



Ce preberes prvi post lahko vidis, da je Molokai otok zdravljenja. Po energiji je cisto drugacen, veliko pove majca tipa, ki sva ga spoznala tle, na keri pise v velikih crkah: LIVE SLOW. Molokai je otok, ki noce sprejet razvoja. Tu zivi osem tisoc ljudi in zavracajo vsakrsne ponudbe po mnozicnem turizmu. Tako so uspeli ustaviti ze mnoge korporacije, ki so tu hotele postavit hotele in naselja. Jeva bio hrano, poskusava havajsko sadje, banane in mangi so zakon. Drug okus, polnost... Tist model naju je naucu odpirat kokose, ki jih je vse polno. When in jungle use what you have. Tko, da ga zdej znam odpret s skalo in na eni zelezni palci od smeti ;))) sveza kokosova voda je neki najboljsga na svetu. Od ta mladih kokosov, ki ji pri nas ni mozno dobit. Ta stari majo pa dobr meso.
Spiva v sotoru v kampu, pogled mava fantasticen, kopanje je malo tezje, ker je nizka voda in je blizu koralni greben, ampak ni panike, se pa bolj namakava.





Jutri greva na drugo plazo, v drug kamp. Fotke nalozim, ko bom kje bolj opremljen, pa ne bo treba placevat za internet. Do takrat pa: Aloha. Zivim v univezumu obilja.

sreda, 14. januar 2009

Lemurija

In tako se zacne...
Nekje v nasem spominu zivi spomin na obilje, ki smo ga izkusali nekoc, spomin na drugacen cas, ko smo vedeli, kako ustvarjati drugacen planet, bolj v ravnotezju z nami in sabo.
V kolektivnem spominu je ta zgodba prisotna kot spomin na starodavne civilizacije: Atlantida, Hiperboreja, Lemurija. V te spomine ne dvomim, povedano drugace, preprican sem, da so te kulture obstajale, ker mi moje celice pravijo, da je res. Zavibrirajo ob zgodbah, obcutek prepoznanja me preplavi velikokrat, ko slisim kaj o tem.
Kot pravi Kryon (www.kryon.com), veliko izmed nas je dozivelo Lemurijo, tja smo prisli izkusit eno zivljenje, v katerem smo postavili svojo matrico, akasijski kristal, za nadaljna cloveska zivljenja. Na Lemuriji smo bili drugacni, ziveli smo bolj polno in veliko bolj zavestno. Povezani smo bili z vec ravni nasega bitja.
Ne zanima me vec, kaj se je dogajalo vmes - da smo se od tega postopoma odvezali, odtujili. Zanima me, kako priti nazaj v mojo polnost, v dozivljanje mene kot celostne osebe, vkljucno z mojim visjim jazom. Verjamem, da je to mozno in da lahko to stori vsak izmed nas. Zacne se s cistim namenom. Nato pa sledis svoji poti, svojim strastem in sinhronicity, skrivnostnim nakljucjem, soskladjem. Stvarem, ki te odprejo in vibrirajo in te peljejo naprej.
In tu pridem do Havajev. Havaji so vrhovi Lemurije. Skupaj s tem kar je pod morjem so ene najvisjih gora na Zemlji. V casu Lemurije tu ni bilo morja. Vsak izmed teh vrhov (danes otokov) ima svoj namen, svojo energijo, svojo vibracijo. Po Kryonu sta bila Oahu in Maui namenjena praznovanju in obredom, Molokai zdravljenju, na otoku Hawaii (The big Island) so bili templji pomlajevanja (ja, na Lemuriji smo ziveli veliko dalj casa) in na otoku Kauai... Otok Kauai je otok ljubezni. Tam so se Lemurijci porocali. Trajalo je vec dni, da so prisli na vrh teh gora, na raven kjer so danes otoki.
Prvic so me Havaji potegnili nekaj let nazaj, ko je dobra prijateljica tam plavala z delfini. Z delfini se cutim zelo povezan in to mi je blo: "Waaaauuuu, jst tud!!!!" :)) In nato so se informacije povezovale same. Predvsem pa - obcutek. Ali imas sanje? Ko razmisljas o svojih sanjah se pocutis tako lepo. Domace. Pac tvoje so. Tako mi je bilo v zadnjih letih ko sem razmisljal o Havajih. Bili so moja sanjska destincaija (poleg Nove Zelandije seveda :)))
Vedel sem da bom nekoc sel tja in vedel sem, da se mi bo zgodilo vse o cemer sanjam. Zdaj sem tu. :)))