Lemurija

In tako se zacne...
Nekje v nasem spominu zivi spomin na obilje, ki smo ga izkusali nekoc, spomin na drugacen cas, ko smo vedeli, kako ustvarjati drugacen planet, bolj v ravnotezju z nami in sabo.
V kolektivnem spominu je ta zgodba prisotna kot spomin na starodavne civilizacije: Atlantida, Hiperboreja, Lemurija. V te spomine ne dvomim, povedano drugace, preprican sem, da so te kulture obstajale, ker mi moje celice pravijo, da je res. Zavibrirajo ob zgodbah, obcutek prepoznanja me preplavi velikokrat, ko slisim kaj o tem.
Kot pravi Kryon (www.kryon.com), veliko izmed nas je dozivelo Lemurijo, tja smo prisli izkusit eno zivljenje, v katerem smo postavili svojo matrico, akasijski kristal, za nadaljna cloveska zivljenja. Na Lemuriji smo bili drugacni, ziveli smo bolj polno in veliko bolj zavestno. Povezani smo bili z vec ravni nasega bitja.
Ne zanima me vec, kaj se je dogajalo vmes - da smo se od tega postopoma odvezali, odtujili. Zanima me, kako priti nazaj v mojo polnost, v dozivljanje mene kot celostne osebe, vkljucno z mojim visjim jazom. Verjamem, da je to mozno in da lahko to stori vsak izmed nas. Zacne se s cistim namenom. Nato pa sledis svoji poti, svojim strastem in sinhronicity, skrivnostnim nakljucjem, soskladjem. Stvarem, ki te odprejo in vibrirajo in te peljejo naprej.
In tu pridem do Havajev. Havaji so vrhovi Lemurije. Skupaj s tem kar je pod morjem so ene najvisjih gora na Zemlji. V casu Lemurije tu ni bilo morja. Vsak izmed teh vrhov (danes otokov) ima svoj namen, svojo energijo, svojo vibracijo. Po Kryonu sta bila Oahu in Maui namenjena praznovanju in obredom, Molokai zdravljenju, na otoku Hawaii (The big Island) so bili templji pomlajevanja (ja, na Lemuriji smo ziveli veliko dalj casa) in na otoku Kauai... Otok Kauai je otok ljubezni. Tam so se Lemurijci porocali. Trajalo je vec dni, da so prisli na vrh teh gora, na raven kjer so danes otoki.
Prvic so me Havaji potegnili nekaj let nazaj, ko je dobra prijateljica tam plavala z delfini. Z delfini se cutim zelo povezan in to mi je blo: "Waaaauuuu, jst tud!!!!" :)) In nato so se informacije povezovale same. Predvsem pa - obcutek. Ali imas sanje? Ko razmisljas o svojih sanjah se pocutis tako lepo. Domace. Pac tvoje so. Tako mi je bilo v zadnjih letih ko sem razmisljal o Havajih. Bili so moja sanjska destincaija (poleg Nove Zelandije seveda :)))
Vedel sem da bom nekoc sel tja in vedel sem, da se mi bo zgodilo vse o cemer sanjam. Zdaj sem tu. :)))