Kako ziveti svoja veselja in imeti dovolj denarja

Jan, Jan,... :))) tole je ratala pa stalna praksa, en mesec pa to, da te ni nc naokol :)))
Well, zdej smo zreli za novo objavo :)))
Zacne se s sanjami. Sanjami, v katerih je bil ustvarjen nas planet. Aboridzini namrec pravjo, da preden je blo karkol fizicnega, je obstajal ta prostor sanjanja, kjer so potem posamezne energije zavzele fizicno podobo. In iz tega prostora pride vsa umetnost.


Midva sva se odpravljala iz Brisbane-a na sever, namenjena sva bila na Rainbow beach, kjer sva hotela preverit, ce bi blo kej za delat. Sla sva na vlak ven iz mesta, v prvo vecje naselje, ki sva ga nasla na karti. Caboolture po imenu. In ko stopiva dol z vlaka, se Lucka spogleda z nekim backpackerjem in zacneta debatirat... in on rece: A gresta na The Dreaming? In midva: Kva pa je to?!!! In tipo zacne razlagat, da je to festival vseh prvotnih kultur, aboridzinske, pa maorske, pacifisko-otoske, severno-amerisko indijanske, afriske... in da so to koncerti, plesi, delavnice, gledalisce, filmi in predavanja.


V roke nama potisne flayer in midva ocarana listava cez program. In vse v nama govori, da bi blo to noro dobr videt... dokler ne prideva do cene... 250 dolarjev za tri dni?!!! ups, ne bo slo. To bi namrec pomenil, da bova zapravla zadnje dinarcke, ki jih mava.
Na postaji je se 30 backprackerjev. Vsi mislijo, da sva tam z istim namenom kot oni. Vsi grejo na The Dreaming. Vsi cakajo avtobus, ki gre cez 45 min direktno na festival. Misel, da bi sla tud midva, nama ne da miru. Zdi se, kot da sva prsla tja po nakljucju, ampak vse je tko nastiman za naju. Meni sicer dnar ni dal miru. Nisem mogu zaupat, da ce bom cist na nuli, da se bo kr nekak seslo. Lucka pa je kr poklicala in nama rezervirala sedeze na busu :))) Je rekla: Greva tja pol bova pa ze vidla kaj bo :)) In sva oba vedla kaj to pomen.


Ko sva vzdignla kes z bankomata sem pogruntu, da mam jst se manj, kot sem mislu in da sploh nimam dost. Na busu mi je glava zarad tega ponorela. Kaj delas Jan? Gres nekam kamor bi rad sel, ceprav ne mores jit? :)))) Stopva dol z busa, jst zalosten in obupan, Lucka v pricakovanju in z nekje se pojavi tip, ki nama je prvi povedu za festival in mi da 100 dolarjev. Pravi: Jst sem tud potval in so mi skoz pomagal na poti. Zdej bi rad dal to nazaj. Stojim odprtih ust in ne morem verjet. :)))
Tko sva pol pristala na najlepsem, najboljsem, najbolj zanimivem in najbolj kvalitetnem festivalu v mojem zivljenju. Pogledala sva si nore predstave in koncerte, spoznala neverjetne ljudi in uzivala.


Folka je blo nekej tisoc, sami alternativci in ljudje, ki jim je mar za modrost starih kultur. Noben ne pride tja zarad alkohola - kot na slovenske festivale. Cel dan, 4 dni, se je dogajal in zal nama je blo, ker nisva mogla vsega pogledat. Bla sva na Maorskem zdravljenju, pa vidla plese aboridiznske, afriske, mehiske in drugih kultur. Bla sva na fulih koncertih, najbolj sem si zapomnu Pacific Curls, dve Maorki in ena Skotinja, nora muzka. Pa gledalisce pa film. Pa vsi ti ljudje.
Tretji dan festivala izza naju pride vzklik: A sta vidva Slovenca? Saso in Vesna sta bla prva Slovenca, ki sva jih spoznala po pol leta najine poti. Povabla sta naju k sebi v Brisbane.
Zadnji dan festivala vidim znak, ki pravi, da lahko ostanes po festivalu in dobis nazaj denar :))) Naslednje tri dni sva delala 8 ur na dan, smetarski posel, in festival zapustila bogatejsa za 100 dolarjev :))) V teh treh dneh sva spoznala neverjetne ljudi. V avstraliji ljudje hocjo bit prostovoljci in na tem festivalu recimo polno ljudi pomaga ker v tem uzivajo.


Uzivajo v ljudeh, v vzdusju, v dogodku in seveda majo zastonj karto. Eni so prsli en teden pred festivalom in ostali se cele tri dni po festivalu. Prvi vecer sva pri ognju spoznala Byrona in Jasona in se par drugih in nisva mogla verjet - kaksen talent. Sploh Byron in Jason. Z Byronom sva ful debitarila in naredu sem mu Reconnective healing in povezala sva se na ful globoki, brezcasni ravni. In ko je zacel pet... nisem mogu verjet. Sedel sem odprtih ust in njegov glas je resoniral nekje globoko, globoko. Kot da mi poje resnica, zivljenje, skozi njega.

Po festivalu sva se odpravila na Rainbow beach.



Prelepa plaza, majhen kraj, youth hostel.Neki Irci so lovili ribe in nama podarili tri, ki so jih ujeli pa jih niso hotli vzet sabo na bus :)))


Sla sva pogledat k delavnici, kjer bi lahko zlagala les in tipo je reku, da lahk prideva. Delo tezko in slabo placano. Za vsakih 20 kg lesa, ki sem ga zlozu v vreco sem dobu 1,8 dolarja. Lucki je blo kmal dost, jst sem sou ene parkrat tja par vrec nardit, ampak v glavi se mi je rolu stavk: Ni mi treba trpet zato, da denar prihaja. Kaj lahko drugac? Kaj so druge moznosti? Vem, da lahko zivim tako, da obilje prihaja in da se mi ni treba odpovedat mojim veseljem. Zivljenje, pokazi mi pot.


Preden se je pojavu odgovor na to vrasanje, sva poklicala Richija, katerega telefonsko sva dobla na Novi Zelandiji. Richie je nekje 60 let star skrat/vilinec, ki se ukvarja s kristali in kiti.


Po avstraliji je naredu ze polno energijskih tock, kamor je z namenom postavu svoje kristale in kraj posvetil. Drugace pa zivi na jadrnici in vsako leto spremlja kite, ki se selijo ob obali na sever. Peljal naju je v gozd, hodili smo bosi skozi goscavo in nekje je nasel majhen izvircek. Tam smo naredili obred, Richie je posvetil kristal, ki ga je nato postavil ob izvircek.


In potem naju je povabu k sebi na jadrnico. Blo je lepo, prijetno spat na morju in si predstavljat kako bo, ko bova enkrat na Infinity.


Zjutraj smo sli gledat delfine. 50 let nazaj se je v bliznjem zalivu poskodoval delfin in ljudje so ga vsak dan hranili in mu pomagali ostat pri zivljenju - dokler ni ozdravel. Nato je odplaval, vendar se je vrnu in pripeljal s sabo svojo skupino. Od takrat naprej pridejo enkrat na dan, ob 8ih zjutraj v ta zaliv delfini in ljudje jih hodijo gledat in jim dat kasno ribo. Za vikende in praznike se zbere tudi do 200 ljudi. No nas je blo okol 30, tko da smo bli cisto zraven delfinov, prsla sta 2, in jst sem jim dal ribo :))))) Ljubim delfine.





Nato sva se odlocla, da greva nazaj v Brisbane, Lucka se je hotla namrec dobit z njeno uciteljco masaze oceanov (cutural bodywork) in hotla sva obiskat te dva Slovenca, ki sva jih spoznala na The Dreamingu.
Pri Sasotu in Vesni se nama je odprl nov svet. Ne samo, da sva spet govorila slovensko, postekal smo se ful. In jst sem gledal nacin kako zivita, kdo sta, kaj in kako razmisljata in vedu sem, da sta odogvor na moja vprasanja.


Oba sta nardila Landmark forum, ki je vikend seminar na katerem spoznas, kaj te drzi nazaj pri ustvarjanju realnosti, kot jo zelis. Moje celice so rekle: Jaaa, to bi!! Pa glava spet: Ni denarja. Pa vprasam, kdaj bo naslednji seminar. Konec julija v Brisbanu. In sem vedu. Tle je zame. In sva se prjavla.


V zadnjih treh tednih sem sou ze skoz nesteto dram in pogovorv v moji glavi zakaj ne in da nimam denarja in tko naprej. Ampak zdej vidim, da so tocno te drame razlog zakaj ga nimam in da moja prepricanja in moje igre, ki jih igram, ustvarjajo realnost okol mene. Saso in Vesna sta nama dala vse (kar sta in kar imata) na razpolago. Tu pri njima sva zdej ze par tednov in cez 10 dni greva na Landmark. Nardila sva flayerje za Reconnective Healing, pa Luckino masazo in bodywork, v soboto sva igrala in pela na trznici in poskusla sva ljudi masirat v parku. Lucka je ze zasluzla nekaj denarja, jst sem tud blizu... In veva, da je se veliko vec nacinov, kako se da in kaj vse je mozno.


Spoznavava se z internet marketingom. Nov svet. Gledava DVDje o tem kako prodat stvari. To mi je blo od zmerom cudno, zdej mi pa ratuje jasno, da vsi ki mamo res dobre stvari za ponudit, se delamo sami zase fine, da sej bojo ljudje vidl ane, da je dobr in bojo prsli in nas prosil, da jim to prodamo. Pa ni tko. In z marketingom ni nc narobe. Lahko ga uporabis kot pripomocek, kjer nekaj vrednega prodas po ceni, ki mu pripada in zivis zivljenje, ki te najbolj podpira, z drugimi besedami - delas to, kar te veseli. Seveda se morma se velik naucit, ampak ucinki so ze vidni, ze razmisljava na drugacen nacin.
Saso in Vesna sta se v Avstralijo preselila 3 leta nazaj. Iz Slovenije sta sla z avtodomom prek Turcije, Irana in Indije, 8 mescev. Nore zgodbe. Trenutno mata tu cistilni servis, pa ponujata lete s padali. Mene je Saso pelu letet, sam ni blo dost vetra, tko da sva bla sam par minut v zraku.




Drugac pa tud plezata in jst sem po 10 letih spet plezu. In mi je blo ful vsec.


Pa se za konc. Hrana :)))) Tle majo neki hrvati v Brisbanu stacuno in sli smo si po bureke, ajvar in cokolino. Ne da se povedat kok sedejo te stvari po pol leta :))) Lepo se mejte. Aloha.