Ko sem pisal prejsnji blog sem bil pri Bobbyju in Ming Wei, paru, ki ima biodinamicno kmetijo, Bobby dela tudi kot mizar, Ming Wei pa ima majhen razred, ki ga uci po Waldorfskem in Steinerjevem sistemu. Ko sem bil pri njima, sem se pocutu ful dobr, sama od sebe se je pojavla misel, ah, tle bi komot ostal dalj casa. Z Ming Wei sem bil v soli in se ful dobr pocutu s tamalimi. Ucil smo se slovenske besede in slovensko zastavo, razlagal sem kje je slovenija in pekl smo palacinke :)))
Nekak sem zacel razmisljat kako bi blo tle delat prakso, al pa ostat mal na njuni biodinamcni kmetiji in se naucit delat iz bambusa kej. Bobby je namrec totalno strasten v zvezi z biodinamiko in vsem v zvezi s Steinerjem in Reichom. Ampak res strasten. Prizemljeno strasten.
Po treh dneh sem se odpravu naprej, na jug, k vulkanom, pa k Davidu, couchsurferju, ki me je res lepo sprejel. Se zgodbica kako se prisel tja. Z Ming Wei in otrocmi smo sli v Hilo, ki je najvecje mesto na otoku (okol 60.000 ljudi) na kitajsko praznovanje novega leta, lepo... Potem sem se odpravu stopat in cel cas je mal dezval, in tko sem bl pocas kam prsu. Se zmerom sem bil v centru, bla je nedelja in nisem vedu kje in kako bi stopu. Zivim v univerzumu obilja. Starbucks chai. Kva zdej. Vprasi. Tezko. Zakva tezko. Ne vem. Zivim v univerzumu obilja. Vprasi. Koga? Tezko... To so bli dvogovori v moji glavi. In ko sem jih koncno vrgu v kos, sem najdu ljudi, ki so me usmerli na nekaksno mesto, kjer bi blo mozno stopat. Tam stojim, v rahlem prscu, na tropasovnici in stopam. In gledam, res ni blo dobro mesto, ni blo dost placa za ustavit, in zacenja dezvat. Mocneje. Recem si, nc, grem naprej, dam gor anorak in ravno vlecem prevleko cez ruzak, obrnen z ritjo proti avtom, ko mi nekdo potrobi in maha naj hitro skocim v avto, ker dezuje. In tipo je sel pol milje stran od Davida, do tja bi, glede na odcepe, porabu vsaj tri stope in celo pot vmes je dezval. Zapelju me je direkt pred vrata, posodu telefon, da sem poklicu Davida in vse se je izslo perfectly!! :))) Kdo bi si mislu. :)))
Pri Davidu sem uzivu, mel sem prelepo sobico, ful sva se postekala, star je cez 50, DJ, joga ucitelj in maser. Dela v nekaksnem new age centru za seminarje in podobno. V nedeljo sva sla na ecstatic dance, 250 ljudi, podobno je 5 ritmom in podobnim plesom, sam muska je bla mal bl divja, ker rolajo profesionalni DJ-ji. Uzivu sem spet plesat. Ful dobr komjuniti. V dvorani na spodnji sliki nas je plesal 250...
Nasledn dan sem stopu do nekih toplih vrelcev, in spoznal dva cudovita cloveka, ocka in hcerko, ki vsako zimo prideta na Havaje. On dizajnira vrtove, ona se sola doma, to se pravi z njim in mamo. Kok drugacen otrok. Pri svojih stirinajstih letih se uci kitajscino, slikat in dizajna, vse ostalo se pac nauci tolk kot je treba, pozornost ma na tem, kar jo zanima. Kok drgacne bi lahko ble nase sole!!!! Skupaj smo preziveli cel dan, se namakali po bazenih, cebljali in debatirali in smo se res lepo ujeli. Zvecer smo sli se skupaj gledat lavo, ki tece v morje. Uradno lahko to vidis zgolj od delec, ce pa gres po 11ti zvecer, se lahko spustis prav do lave in jo gledas na 50 m. Izkusnja je neverjetna, stojis poln obcudovanja in spostovanja in sam sebi se zazdis tako majhen... zaves se, da je ta sila mocnejsa, da te lahko v trenutku ni vec...
Predtem sem govoru po gmail talku z Lucko in je rekla, zakaj ne bi ostal, ce te vlece. In moja glava je nasla 1001 razlog zakaj ne. Hkrati pa se je v meni usidral obcutek, ki sem vedu, da ga morm poslusat. Ampak hotu sem to nardit pocas, v ravnotezju in poslusat, ce ni to zgolj trenutni navdih :)))) No ocitno ni bil, odlocu sem se da grem cez strahove, cez kaj bodo starci rekl, pa kaj bo s solo, pa kaj bo z.... bla bla bla... Strahovi. Skatle. Po mailu, da je kul ce prakso delam tle, sem ze vedu da ostanem, ceprav je blo se milijon stvari za ustimat.
Bobby in Ming Wei sta me sprejela odprtih rok, in po parih dneh kaosa prihajam nazaj v ravnotezje. Zivim v prikolici, pomagam na farmi, Bobby res hoce da se naucim stvari, ko sem tam. Skupi bova zgradila kuhinjo iz bambusa, in polno malih projektov, ko bom mogu osvojit kaksna biodinamicna znanja. Prakso bom delu drugje kot sem mislu, ampak mislem da bo kul.
Tu ostanem do 9.aprila. Lepo se mejte. Rad vas mam. Sledite svojim sanjam. Stopte cez svoje strahove. Obilje univerzuma je tle, da vas v tem podpre. Ce ste prpravleni to videt, slisat, zaznat. Aloha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar